glava5.jpg
Notice
  • Direktiva EU o e-zasebnosti

    Ta spletna stran uporablja piškotke za upravljanje avtentikacije, navigacije in drugih funkcij. Z uporabo naše spletne strani, se strinjate, da lahko uporabite te vrste piškotkov na vaši napravi

    Poglej dokumente vezane ne Direktivo EU

Hatha joga in stres


Sodobni način življenja je preplavljen z informacijami, zahtevami, naglimi spremembami in je podvržen vedno hitrejšemu tempu. Marsikdaj se znajdemo v situaciji, ko nas življenje preseneti in postavi na glavo. Pogosto se zaradi realnih ali namišljenih dogodkov počutimo ogrožene. Stres je, iz fiziološkega vidika, odziv organizma na potencialno nevarno, škodljivo situacijo. Lahko se pojavlja v zelo različnih okoliščinah: ob prometni nesreči, poku petarde, ob soočanju s konfliktnimi odnosi, strahu za službo, ob hudi jezi, pred pomembnim nastopom… Če naš um prepoznava te dogodke kot potencialne nevarnosti (stresne situacije), se bo naš organizem nanje odzval z visoko stopnjo pripravljenosti. Ta odziv imenujemo »boj ali beg«.

 

Relax_meditation

 

 

Boj ali beg

Ob dogodkih, ki jih naši možgani zaznavajo kot potencialne nevarnosti, se sproži kemijska reakcija, pri kateri hipotalamus (možganska struktura, ki nadzoruje večino fizioloških procesov v telesu) spodbudi izločanje hormonov adrenalina in kortizola. Ob tem se aktivira živčni sistem. Telo se postavi v visoko stopnjo pripravljenosti tako imenovanega boja ali bega: poviša se krvni tlak, srce začne hitreje utripati, pospeši se dihanje, čuti se ostrijo in mišice se napenejo. Kri se iz prebavnih organov in drugih, v tistem trenutku manj pomembnih delov, usmeri v mišice. Naši naravni blažilci bolečin, endorfini, se odpošlejo po (vsem) telesu. Lakota izgine, postanemo budni in pozorni. Vse je pripravljeno za akcijo!

Taka reakcija organizma je bila za človeka iz kamene dobe zelo koristna, ko se je na primer soočal z divjo živaljo. Takrat so mu dodatna odzivnost, poostreni čuti in energija v mišicah pomagali preživeti v spopadu z živaljo ali pri begu pred njo.

Občasne neskrajne stresne situacije so koristne tudi za življenje in razvoj sodobnega človeka, saj so prilagajanja na spremembe in soočanja z izzivi glavni motor našega napredka. Težave se začnejo, ko smo kronično izpostavljeni stresnim situacijam, ki pa ne pomenijo vedno samo ponavljanje nevarnih, obremenjujočih okoliščin, pač pa mnogokrat tudi namišljeno akumuliranih strahov. V tem primeru se reakcija boj ali beg ne zaključi, ampak se časovno razpotegne. To pomeni, da naš organizem deluje na visoki stopnji pripravljenosti dalj časa. Vzpostavi se mehanizem, ki je podoben vožnji avtomobila v prvi prestavi na razdaljo 100km s hitrostjo 80 km/h. Jasno je, da s takim pritiskanjem na plin zagotovo poškodujemo motor. Na podoben način nenehno izpostavljanje stresu vodi človeka v številna bolezenska stanja, od srčnih obolenj, nespečnosti, alergij, žalosti, razdražljivosti, prebavnih motenj, končno do izčrpanosti.

 

 

 

Kaj pomaga proti stresu?

Nedvomno je učinkovito, če uspemo prepoznati povod in vzroke, ki nas spravljajo v stres, in se jim nato tudi izognemo ali stresorje celo izničimo. Žal to ni vedno možno. Pogosto ne moremo vplivati na vzroke, lahko pa vplivamo na naš način odzivanja nanje. Vsak človek se odzove po svoje, npr. nekomu bo potovanje z letalom predstavljalo zabavo, drugemu pa močno stresno situacijo. Podobno lahko nekomu nova delovna naloga v službi predstavlja stres, drugemu pa izziv. Naš način odzivanja je odvisen od številnih faktorjev, npr. vzgoje, življenjskega sloga, čustvene inteligence, genske predispozicije, življenjske filozofije, idr. Vendar ne glede na to, kdo smo in iz kakšnega konteksta prihajamo, lahko sami veliko naredimo in se s pravimi prijemi ter z usmerjenim delovanjem naučimo obvladovati stres.

 

Glinscica

 

Joga

Hatha joga, oziroma vadba asan (položajev) in pranayame (tehnik dihanja) je zelo učinkovita metoda za odpravljanje in obvladovanje stresa. S hatha jogo delujemo prav na fiziološke simptome, ki se najbolj pogosto pojavljajo ob stresni reakciji. S tehnikami dihanja upočasnjujemo dihanje in krepimo trebušno prepono. Z asanami raztezamo, sproščamo in razstrupljamo celotno telo, še posebno najbolj otrdele mišice. Z redno celostno vadbo hatha joge krepimo živčni sistem, gradimo koncentracijo in poglabljamo pozornost na celo telo. Z vadbo postaja naše zaznavanje telesa vedno bolj subtilno in sposobni smo prej prepoznati škodljive stresne reakcije ter tako tudi hitro in učinkovito reagirati. Z jogo krepimo voljo, samozavest in odločnost, tako premagujemo pasivnost, lenobnost in postajamo bolj odprti do sprememb.

Prakticiranje joge zahteva veliko pozornosti in koncentracije. Ob pravilni vadbi in naravnanosti nas privede do stanja stalne prisotnosti, prisotnosti v sedanjem trenutku. V tem stanju z umom ne begamo po preteklih dogodkih spomina in ne fantaziramo o prihodnosti. Na tak način nas vadba osvobodi tudi skrbi vezanih na preteklost, se pravi tega, kar je že bilo, in na prihodnost, torej tistega, kar še ne obstaja. Samo sedanji trenutek je realen. Pomembno je, kar delamo v sedanjem trenutku. Joga je čudovita pot v našo notranjost, tam kjer se začenja raziskovanje, odkrivanje in sprejemanje svoje lastne biti.

Spremembe v našem življenju bodo obstajale še naprej in prav tako tudi izzivi in nova doživetja, vendar brez odvečnega, nepotrebnega stresa.